Gojenje ostrigarjev na pasterizirani slami
Slama. Najbolj preprosta vstopnica v svet gobarjenja.
Gobe lahko gojimo na sto in en način – nekateri zahtevajo sterilna okolja in opremo iz znanstvenofantastičnih filmov. Ampak obstaja tudi lažja pot. Dostopna. Prijazna do začetnikov. In presenetljivo učinkovita. To je gojenje na pasterizirani slami.
Slama je kot nalašč za gojenje gob: cenovno dostopna, enostavna za pripravo in presenetljivo čista. Brez laboratorija, brez sterilizacije – samo ti, micelij in vreča slame.
A bodimo realni – slama ima svojo specialko. Imenuje se ostrigar. Ta goba obožuje slamo in ti jo nagradi z zavidanja vrednim pridelkom. Res je, obstajajo tudi druge vrste gob, ki zrastejo na slami, a večina jih naredi bolj predstavo kot pridelek. Z ostrigarjem pa greš na ziher – in še okusen je.
Če torej iščeš najbolj direkten, praktičen in hvaležen začetek svoje gobarske poti, je slama tvoj teren. In ostrigar tvoj zaveznik.
Lahko uporabiš kar hočeš: pšenično, pirino, rženo, ječmenovo ... Glavno je, da je suha in lepe zlate barve. Temni madeži, črne lise? To pomeni, da jo je že okupirala kakšna patogena vojska. Ni konec sveta, ampak več možnosti je, da tvojim gobam onemogočijo optimalno brstenje.
Če lahko izbiraš – vzemi ekološko. Običajna slama vsebuje škropiva in kovine, goba pa vse to posrka vase.
Ko slamo pasteriziraš, jo micelij lažje prebavi. Hitrost razraščanja pa je odvisna od vrste gob, količine inokuliranega micelija, temperature.
Daj 10 % micelija na žitu glede na težo pasterizirane slame. Ta ima tako več energije, raste hitreje, dominira substrat in ne da prostora patogenom. Če dodaš manj – še vedno bo delovalo, le počasneje bo in pridelek bo lahko skromnejši.
Za ostrigarje traja inkubacija cca 10–14 dni pri ~22 °C. Nato prestaviš v hladnejši prostor (15–20 °C), da začnejo rasti klobuki. Od začetka do prve žetve: približno 25 dni.
Notri ali zunaj – izbira je tvoja.
Notri imaš nadzor: vlaga, temperatura, mir. Zunaj je bolj pustolovsko – gledaš v nebo in upaš, da veter ne suši tvojih gob.
Ključno je: voda, kisik in temperatura. Gobe niso izbirčne, ampak brez hidracije ne funkcionirajo.
Celo leto. Samo prilagodi okolje in izberi pravo sorto. Pomlad in jesen sta idealna – narava takrat sodeluje. Poleti in pozimi? Ni panike. Samo poskrbi za prave razmere in tip micelija (pravi sev), ki mu te ustrezajo.
Zabojčki. Plastične vreče. Kar ti paše. Zabojčki so bolj trajnostni in reuse-friendly. Glavno je, da so materiali neorganski – micelij jih ne bo razgradil oziroma uporabil kot hrano.
Potrebuješ:
Slama (pšenična, pirina ipd.)
Micelij na žitu,
Zaboj z vsaj 10 L in pokrov,
Vrtalnik + sveder (8–10 mm)
Velika posoda za pasterizacijo s pokrovom
Plinski kuhalnik
Cedilo ali porozna vreča (npr. juta)
Alkohol za razkuževanje
Utež za namakanje slame
Pasterizacija = je enostaven proces eliminacije škodljivih organizmov. Gre za to, da odstraniš škodljive mikroorganizme, ne da bi vse ubil. Zakaj? Ker termofilni mikrobi, ki preživijo, niso sovražniki – oni dejansko pomagajo. Ne tekmujejo z gobami, ampak ščitijo substrat pred invazijo.
Ta metoda je idealna za “low-nutrient” materiale, kot je pšenična slama. Naredi prostor tvojemu miceliju in mu pomaga, da zavzame teren brez upora.
Pasterizacija
-
Slamo nadrobiš na 2-6 cm dolge kose.
-
Napolniš porozno vrečo s suho slamo in jo pripraviš na pasterizacijo
-
Ta čas segreješ vodo na 65-80 stopinj. Ker več, je hitro preveč.
-
Slamo v celoti potopiš in z utežjo obtežiš.
-
Po 90 minutah slamo precediš, počakaš, da se ohladi pod 30°C.
Inokulacija
-
Pripraviš podlago, katero je možno razkužiti z alkoholom
-
Ko se slama ohladi jo zmešaš z micelijem.
-
Slamo in micelij zlagaš v "sendvič" varianti.
-
Ko je substrat narejen, ga inkubiraš na cca 22 stopinj in po 10-14 dneh prestaviš v hladnejši prostor in začneš s škropljenjem.
-
Kar seješ, to pol žanješ.
